Polona Moličnik

Življenje te vedno pozitivno preseneti, če si se pripravljen učiti, prilagajati, vztrajati, se sprostiti, pogledati ljudi v oči, prisluhniti in spregovoriti. Tako nekako, kot vrtiljak, se zavrtijo študijska leta. 

V prvem letniku smo polni strahospoštovanja pred debelimi knjigami in tankimi iglami, v drugem letniku se znajdemo tako hitro, kot da bi pomlad srečala jesen. Takrat se srečamo z izpiti, pri katerih se nam včasih zasvita kakšen odgovor, b ali c, ne, a je! Preden uspemo spreobleči uniformo med službo in prakso, se znajdemo v tretjem letniku, ko se že nekako navadimo neprespanih študijskih noči, žongliranja med izpiti, prijatelji, prakso, družino, predavanji .... Takrat se zavemo, da nam uspeva nekaj izjemnega. 

Vsem bodočim študentkam in študentom polagam na dušo nekaj, kar so prebrali kot otroci: "Obljubi mi, da si boš za vekomaj zapomnil, da si pogumnejši, kot verjameš da si, močnejši kot izgledaš in pametnejši, kot si misliš, da si". (Winnie the Pooh, A.A.Milne).