Tjaša Višner Minilo je štiri leta, odkar sem prvič stopila skozi vrata učilnice. Po desetih letih delovne dobe je bil to kar velik preskok - zopet šolske klopi. Večkrat sem se počutila, kot da sem skočila v vodo, katere globino nisem poznala in se vprašala: »Ali sem storila prav?« Sedaj vem: »Da, sem!« Vsi skupaj smo sprejeli ta izziv in mislim, da nam je kar dobro uspelo. Poleg novega znanja, ki smo ga prejeli v teh letih, smo postali tudi dobri in iskreni prijatelji. Še tako težak korak, je postal ob njihovi podpori peresno lahek, solza obupa se je spremenila v solzo smeha. Malo obrabljen, ampak resničen rek pravi, da nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši. Hvala vsem, ki so me spodbujali na poti do cilja.
Tjaša Višner Minilo je štiri leta, odkar sem prvič stopila skozi vrata učilnice. Po desetih letih delovne dobe je bil to kar velik preskok - zopet šolske klopi. Večkrat sem se počutila, kot da sem skočila v vodo, katere globino nisem poznala in se vprašala: »Ali sem storila prav?« Sedaj vem: »Da, sem!« Vsi skupaj smo sprejeli ta izziv in mislim, da nam je kar dobro uspelo. Poleg novega znanja, ki smo ga prejeli v teh letih, smo postali tudi dobri in iskreni prijatelji. Še tako težak korak, je postal ob njihovi podpori peresno lahek, solza obupa se je spremenila v solzo smeha. Malo obrabljen, ampak resničen rek pravi, da nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši. Hvala vsem, ki so me spodbujali na poti do cilja.